Matthew 14

Janeza Krstnika umorijo

(Marko 6,14-29; Luka 3,19-20; 9,7-9)

1Ko je kralj Herod slišal, kaj pripovedujejo o Jezusu, 2je rekel svojim ljudem: “To mora biti Janez Krstnik! Vstal je od mrtvih! Zato lahko tudi dela take čudeže.” 3Herod je namreč izdal nalog, naj Janeza Krstnika vržejo v ječo, ker je Herodiada, njegova ljubica, želela tako. Ona je bila pravzaprav žena njegovega brata Filipa. 4Janez pa mu je rekel: “Ni prav, da se poročiš z ženo svojega brata!” 5Herod bi Janeza najraje dal umoriti; tega pa si ni upal storiti, ker se je bal ljudstva, ki je imelo Janeza za preroka. 6Ko je Herod praznoval rojstni dan, je plesala hči njegove ljube pred gosti. Kralju je bilo to tako všeč, 7da ji je obljubil s prisego: “Dam ti vse, kar želiš.” 8Zaprosila je kralja, kot ji je prišepnila mati: “Takoj naj mi prinesejo na krožniku glavo Janeza Krstnika.” 9Ta prošnja je Heroda spravila v zadrego. Ker pa je obljubil pred vsemi gosti, je zapovedal, 10naj Janeza v ječi obglavijo. 11Prinesli so glavo na krožniku in jo dali dekletu. Ona pa jo je izročila svoji materi. 12Janezovi učenci so odnesli mrtvo telo in ga pokopali. Potem so povedali Jezusu, kaj se je zgodilo.

13Ko je Jezus to slišal, se je s čolnom odpeljal v oddaljen kraj. Želel je biti sam. Ljudje pa so opazili, kam se je namenil in so v mnogih skupinah z vseh strani krenili peš za njim.

Pet tisoč ljudi se nasiti

(Marko 6,30-44; Luka 9,10-17; Janez 6,1-13)

14Ko je Jezus stopil iz čolna in videl mnogo ljudstva, je imel sočutje z njimi ter je ozdravil bolne. 15Proti večeru so prišli učenci k njemu in dejali: “Pozno je že in tukaj je samoten kraj. Pošlji ljudi odtod, naj gredo v vasi in si kupijo hrano!” 16Jezus pa je odgovoril: “To ni potrebno. Vi jim dajte hrano!” 17“Mi imamo samo pet hlebov in dve ribi tukaj!” so menili učenci. 18“Prinesite mi jih!” je rekel Jezus. 19Ljudem je naročil, naj posedejo po travi. Vzel je pet hlebov in dve ribi, obrnil pogled k nebu in se zahvalil Bogu. Potem je razlomil kruh, učenci pa so ga razdelili ljudstvu. 20Vsi so se najedli. Ko so na koncu pobrali ostanke, jih je bilo dvanajst polnih košar. 21Najedlo se je kakih pet tisoč mož poleg žensk in otrok.

Jezus hodi po vodi

(Marko 6,45-52; Janez 6,15-21)

22Potem je Jezus zapovedal svojim učencem naj sedejo v čoln in odveslajo na nasprotno obalo jezera. Sam je še ostal, da bi razpustil množico. 23Nato je odšel na goro, da bi molil. Znočilo se je. 24Učenci na jezeru so se znašli v stiski. Začel je pihati strašen veter in na vso moč so se trudili, da se čoln ne bi prevrnil. 25Zjutraj okrog četrte ure je Jezus po vodi prišel k njim. 26Ko so ga zagledali, so od strahu začeli kričati, ker so mislili, da je pošast. 27Jezus pa jih je brž nagovoril: “Jaz sem, ne bojte se!” 28Tedaj je Peter zaklical: “Gospod, če si res ti, ukaži, da pridem k tebi po vodi.” 29“Pridi!” je odgovoril Jezus. Peter je stopil iz čolna in šel po vodi Jezusu nasproti. 30Ko pa je videl visoke valove, se je Peter prestrašil in v tem trenutku se je začel potapljati. “Gospod, pomagaj mi!” je zakričal. 31Jezus je iztegnil roko, ga prijel in dejal: “Ali imaš tako malo vere, Peter? Zaupaj mi vendar!” 32Ko sta nato oba stopila v čoln, se je vihar pomiril. 33Tedaj so ostali učenci padli pred Jezusa in priznali: “Ti si zares Sin Božji!”

Ozdravljeni v Genezaretu

(Marko 6,53-56)

34V Genezaretu so se izkrcali. 35Ko so ljudje prepoznali Jezusa, so poslali glasnike v bližnje kraje in prinesli so mu bolnike. 36Ti so se poskušali dotakniti njegove obleke in vsi, ki so to storili, so ozdraveli.